V letu 2021 bodo imela podjetja možnost dobiti tako denar za spodbujanje konkurenčnosti, razvoja kot tudi za blažitev posledic korone. Nad večino sredstev, tako evropskih kot domačih, namenjenih podjetnikom in podjetjem, bedi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, bodo pa za podjetja na voljo tudi še denimo subvencije za zaposlovanje ter energetske naložbe.

Pregled spodbud, ki bodo na voljo v letu 2021, sledi v nadaljevanju.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo načrtuje v letu 2021 za gospodarstvo nameniti 659,3 milijona evrov sredstev, od tega 374,1 milijona evropskih sredstev (56,7 odstotka) in 285,2 milijona evrov nacionalnih sredstev (43,3 odstotka). Dobro tretjino oziroma 248,8 milijona evrov bo nepovratnih, 410,5 milijona evrov pa povratnih spodbud. Pri čemer v načrtovane nepovratne spodbude še niso vključena sredstva iz Sklada za okrevanje in odpornost (RFF), pri načrtovanih povratnih spodbudah pa še niso vključeni ukrepi iz PKP 7, interventni zakon namreč poslanci sprejemajo 29. decembra.

Katere nove razpise lahko podjetja pričakujejo

Čeprav podrobnosti o razpisih še niso znane, so pa znana področja, ki jih namerava gospodarsko ministrstvo z novimi razpisi podpreti v letu 2021. To so:

• podjetništvo (zagonske spodbude, vavčerji),
• socialno podjetništvo (podpora podjetjem, mentorske sheme, spodbude za bolj učinkovito porabo energentov in snovi v socialnih podjetjih),
• regionalni razvoj (razvojna sredstva za problemska območja z visoko brezposelnostjo, učni izdelovalni laboratoriji, projekti za razvoj regij),
• turizem (vlaganja v turistične produkte in infrastrukturo),
• digitalizacija in digitalna transformacija malih in srednjih podjetij (MSP),
• raziskave in razvoj (spodbude za razvojno inovacijske dejavnosti, vavčerji, program Eureka),
• internacionalizacija (digitalizacije prodajnih poti ter predstavitvenih in trženjskih gradiv za promocijo na tujih trgih),
• spodbude na področju lesarstva.

Mogoče tudi že denar iz posebnega instrumenta EU

Načrtovanje novih razvojnih spodbud za gospodarstvo je v veliki meri vezano tudi na sredstva iz ReactEU, to so dodatna sredstva k tekočemu kohezijskemu obdobju 2014–2020. Gre za program v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost (NextGenerationEU). V okviru ReactEU ima Slovenija na voljo 312 milijonov evrov do konca leta 2023, gospodarsko ministrstvo si prizadeva pridobiti 120 milijonov evrov za krepitev gospodarstva. Prav tako so še v pripravi podlage tako na ravni EU kot na domačih tleh za koriščenje sredstev iz ključnega dela instrumenta za okrevanje, in sicer sklada (RRF), kjer ima Slovenija skupno na voljo 5,2 milijarde evrov do konca leta 2026, gospodarsko ministrstvo si prizadeva, da bi v okviru RRF pridobili dobri dve milijardi sredstev, od tega slabe pol milijarde nepovratnih. V tem trenutku tako še ni mogoče napovedati, koliko od teh sredstev bi lahko bilo na voljo v letu 2021.

Nekaj razpisov je že poznanih

Če pogledamo to, kar je že znano in se tudi že izvaja, so to razpisi, ki so odprti že leto ali dve, prijaviti se bo mogoče tudi še v letu 2021. Kot rečeno, bo tukaj na voljo še okoli 30 milijonov evrov.

Prek agencije SPIRIT je odprtih več razpisov za pomoč pri krepitvi položaja na tujih trgih. V okviru razpisa za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti je predvidenih še 2,1 milijona evrov, 1,2 milijona evrov pa prek razpisa za krepitev trženja blagovnih znamk na tujih trgih prek showroomov oziroma razstavnih prostorov. Odprt bo tudi še razpis za vzpostavitev ali nadgradnjo elektronskega poslovanja v MSP, vrednost odpiranja v letu 2021 je 2,3 milijona evrov. Še vedno je mogoče dobiti subvencijo za individualni nastop na mednarodnem sejmu v tujini, predvidenih je še 1,3 milijona evrov.

Slovenski podjetniški sklad bo tudi v letu 2021 izvajal razpis za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 4.0, predvideni so štirje milijoni evrov. SPS bo izvajal tudi še vavčerje, subvencije malih vrednosti za različne namene, za leto 2021 je v načrtu šest milijonov evrov.

Gospodarsko ministrstvo ima še odprt razpis za podporo MSP s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti, za prihodnje leto je načrtovanih še 10,7 milijona evrov. Prav tako bo še odprt razpis za spodbujanje vnovične vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije, prihodnje leto bo na voljo 3,5 milijona evrov.

Do subvencije za naložbe neposredno prek ministrstva

Gospodarsko ministrstvo lahko subvencijo dodeli tudi neposredno, in sicer za naložbe podjetij. To omogoča zakon o spodbujanju naložb. Seveda ni vsaka naložba primerna za sofinanciranje po tej poti, mora biti denimo dovolj velika, ustvariti mora določeno število delovnih mest, dodana vrednost na zaposlenega v podjetju mora biti višja od povprečja v panogi. Dodelitev subvencije na koncu potrdi vlada.

Ugodna posojila, tudi za blažitev posledic epidemije

Gospodarsko ministrstvo za leto 2021 napoveduje izvajanje večine finančnih instrumentov, ki so bili na voljo že letos prek SID banke, SPS in Slovenskega regionalno razvojnega sklada. Tako so podjetjem trenutno na voljo:

• posojila za raziskave, razvoj in inovacije (RRI) za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva velikih podjetij, malih in srednjih podjetij in samostojnih podjetnikov (izvajalci so SID banka, Gorenjska banka in Sberbanka),
• mikroposojila za MSP za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva ter financiranje obratnih sredstev (izvajalca sta SPS in Primorska hranilnica Vipava),
• mikroposojila za MSP za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva in financiranje obratnih sredstev kot dodatna pomoč v epidemiji (izvajalca sta SPS in Primorska hranilnica Vipava),
• portfeljska jamstva za MSP za zagotovitev kritja kreditnega tveganja za lažji dostop do virov financiranja za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva (izvajalec SID banka).

V okviru posojilnih skladov SID banke so na voljo še sredstva za podporo na več področjih, in sicer za spodbujanje naložbenih projektov v gozdnolesne predelovalne verige, spodbujanje tehnološkorazvojnih projektov, spodbujanje internacionalizacije MSP, spodbujanje naložbenih projektov v gospodarstvu, financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja MSP.

Prihajajo nove povratne oblike pomoči

V letu 2021 bodo na voljo nova portfeljska jamstva za raziskave, razvoj in inovacije za mala in srednja podjetja za zagotovitev kritja kreditnega tveganja (izvajalec bo SID banka, na voljo bo 30 milijonov evrov) ter posojila za razvoj in inovacije v opredmetena in neopredmetena sredstva velikih, malih in srednjih podjetij in samostojnih podjetnikov kot dodatna pomoč v epidemiji (SID banka, 3,7 milijona evrov).

SID banka z gospodarskim ministrstvom načrtuje nov program financiranja podjetij za naložbe, ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo. Predlagali so, da se sredstva iz sklada RRF usmerijo v nov posojilni sklad tako za turizem in gostinstvo kot druge dejavnosti, ki jih je prizadela epidemija.

SPS v letu 2021 načrtuje še objavo javnega razpisa za spodbude projektom na problemskih in obmejnih problemskih področjih v višini približno 7,5 milijona evrov. Podpirajo se zagon podjetij, izvedba vlaganj in zaposlitev, razvoj storitve oziroma produkta, komercializacija končnega produkta in začetek rednega poslovanja z ustvarjanjem prihodkov na opredeljenih trgih.

Načrtujejo tudi, da bodo v okviru RRF izvajali neposredna posojila, za katera naj bi bilo v 2021 na voljo 13 milijonov evrov za financiranje manjših investicij in obratnih sredstev. Ta posojila bodo namenjena mikro, malim in srednjim podjetjem ter tistim na deprivilegiranih območjih, manjšim projektom na področju digitalizacije, zelenega in krožnega gospodarstva ter drugim projektom z družbenim učinkom oziroma posebnostmi podjetij (startupi, scaleupi, samozaposleni).

Katere subvencije za zaposlovanje bodo na voljo

V letu 2021 se bodo nadaljevali programi aktivne politike zaposlovanja, ki so v domeni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izvaja pa jih zavod za zaposlovanje.

V okviru programov za spodbujanje zaposlovanja bodo izvajali več ukrepov. Zaposli.me 2020 je namenjen povečanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb iz ciljne skupine in motiviranju delodajalcev za zaposlovanje teh brezposelnih oseb. Delodajalec lahko prejme od 416 do 666 evrov v 12 enakih zneskih za vsak polni koledarski mesec zaposlitve.

Na voljo bodo tudi še spodbude za trajno zaposlovanje mladih, delodajalci prejmejo 208 evrov na mesec, za največ 24 mesecev. Ker so evropska sredstva za vzhodno kohezijsko regijo pošla, ministrstvo za delo načrtuje, da bodo prihodnje leto dodaten denar zagotovili iz državnega proračuna.

Prav tako se bodo v letu 2021 nadaljevali programi usposabljanja na delovnem mestu (Usposabljam.se). Delodajalci lahko tako spoznajo brezposelne v konkretnih delovnih razmerah in jih usposobijo za predvideno delovno mesto. Predvideni so programi za ranljive skupine, mladi in za lokalno raven.

V okviru programa Delovni preizkus zavod za zaposlovanje delodajalcem povrne upravičene stroške delovnega preizkusa, udeleženec pa prejme dodatek za aktivnost in za prevoz. Predvidena sta dva podprograma – 30 plus in mladi.

Poleg že znanih programov bo letos delodajalcem na voljo en nov program, gre za spodbude za zaposlovanje brezposelnih oseb na zelenih delovnih mestih.

Nadaljeval se bo tudi program javnih del za spodbujanje socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih.

Subvencije in posojila za okoljske naložbe

Za podjetja je zanimiv javni poziv za naložbe v energetsko učinkovitost, v okviru katerega je mogoče prejeti subvencijo v višini do 20 odstotkov priznanih stroškov in posojilo z ničodstotno obrestno mero. Skupno je predvidenih 18 različnih ukrepov, denimo izolacija fasade, energijsko učinkovit sistem razsvetljave, optimizacija sistema ogrevanja. Odprt je tudi poseben javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb, kot so zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali gospodarjenje z odpadki.

Podjetja lahko prejmejo tudi subvencijo za naložbo v samooskrbno sončno elektrarno, prav tako so še subvencije za izvedbo energetskega pregleda ali za uvedbo sistema ravnanja z energijo.

Subvencije v višini do petine priznanih stroškov lahko podjetje dobi za naložbe v stavbe z več posameznimi deli, to so poslovne stavbe in poslovno-stanovanjske stavbe.

Pred kratkim je Eko sklad objavil nov poziv za sofinanciranje nakupa električnih vozil, s čimer je znižal najvišjo subvencijo, in sicer s šest na 4.500 evrov. Podjetja lahko prejmejo tudi subvencijo za nakup pnevmatik višjega energijskega razreda za tovorna vozila in avtobuse.

Za Obzorje Evropa 95,5 milijarde evrov

Za slovenska podjetja pa bo zanimivo tudi sodelovanje v evropskih razpisih, programi, ki bodo na voljo, so sicer še v pripravi. Po potrditvi večletnega finančnega okvirja EU 2021-2027, ki je vreden dobrih tisoč milijard evrov, ter potrditvi instrumenta za okrevanje in odpornost, je končno tudi določeno, da bo za raziskovalni program Obzorje Evropa, ki bo nasledil Obzorje 2020, namenjenih 95,5 milijona evrov. Evropska komisija sicer trenutno zajetne vsote denarja namenja za raziskave na področju COVID-19, iščejo se rešitve na vseh področjih od zdravljenja do boljše pripravljenosti družbe na morebitne prihodnje epidemije.

Zagotovo bo inovativnim MSP in startupom tudi v prihodnje na voljo podpora za razvoj prebojnih inovacij v okviru razpisa EIC Accelerator, tematike ne bodo omejene, bodo pa imeli prednost trajnostno naravnani projekti, ključne besede bodo zeleno, digitalna transformacija in odpornost. V okviru tega poziva, ki ima več prijavnih rokov, lahko podjetja prejmejo do 2,5 milijona evrov za razvoj inovativnega produkta, poleg tega pa še do 15 milijonov evrov lastniškega financiranja. Sicer pa so za podjetja lahko zanimiva različna partnerstva, EU spodbuja sodelovanje. A izvedbeni dokumenti so še v pripravi, tako da bo več znanega v prihodnjih mesecih.

VIR: Finance.si