V projektu FutureFlow se ukvarjajo s čezmejno izmenjavo prožnosti, je povedal vodja Službe za komercialne projekte v Elesu Gregor Omahen v, kot je rekel, »verjetno premierni slovenski predstavitvi projekta Future Flow. Govoril je na konferenci, ki jo je pripravila Akademija Finance v sodelovanju z družbo A1.

 

FutureFlow je bil velik razvojno-inovacijski projekt, vreden okoli 14 milijonov evrov. Sodi med evropske projekte iz programa Obzorja 2020, koordiniral pa ga je ELES. Sodelovalo je 12 partnerjev iz osmih držav. Večino dela so opravili slovenski partnerji.

 

V mednarodnem združenju za pametna omrežja ISGAN so julija izbrali projekt FutureFlow za drugi najboljši projekt pametnih omrežij na svetu, smo poročali v članku Slovenija, velesila pri pametnih omrežjih: Elesova projekta sta najboljša na svetu! Prvi je bil prav tako Elesov projekt Nedo. Projekt FutureFlow pa so v sredo zelo pohvalili tudi v ameriški poslovni reviji Forbes.

 

Rešujejo posledice zapiranja klasičnih elektrarn

V evropskem elektro energetskem sistemu se zaradi vse večjega deleža obnovljivih virov krči število obratovalnih ur klasičnih elektrarn. Takšne elektrarne izgubljajo prihodke, poleg tega pa obnovljivi viri znižujejo ceno električne energije na trgu. Interesa za naložbe v nove klasične elektrarne zato ni, je začel Omahen s pojasnilom ozadja projekta.

Vlade vpeljujejo mehanizme, s katerimi poskušajo zagotoviti gradnjo novih proizvodnih virov oziroma reševati obstoječe vire. Po drugi strani pa se klasični proizvodni viri usmerjajo v ponudbo sistemskih storitev. Takšna usmeritev povečuje ponudbo sistemskih storitev v Evropi in pripomore k znižanju njihovih cen.

Za ELES pomenijo sistemske storitve tretjino stroškov, pri večjih evropskih operaterjih je delež bistveno manjši. Zakaj? Eno od sistemskih storitev, terciarno rezervo, zagotavlja vsak operater na ravni največje elektrarne v svojem sistemu. Največji agregat v slovenskem sistemu pa ni bistveno manjši kot na primer v nemškem.

Ker pa v Evropi gradijo zelo malo klasičnih elektrarn, obstoječe pa bodo sčasoma zapirali. Ponudba sistemskih storitev se bo zato sčasoma zmanjšala, njihova cena pa bo zrasla.

Operaterji evropskih prenosnih sistemov zato skušajo pripeljati na trg druge vire sistemskih storitev: »Trudimo se s promocijo baterij in s promocijo prožnosti odjemalcev.«

 

Povečujejo likvidnost trga sistemskih storitev

Projekt FutureFlow je trajal štiri leta, končal se je lani, sodelujoči pa so pokazali, na kakšen način se lahko lotijo energetskega prehoda: »Tako, da ne vključimo med sistemske storitve klasične proizvodne vire, da ne gradimo posebnih plinskih elektrarn ali se opiramo na drago shrambo energije, ampak izkoristimo tudi čezmejno sodelovanje.«

Kako pa? »S povezovanjem trgov prožnosti in povezovanjem držav lahko pripomoremo k bistveno večji likvidnosti trga in zato smo lahko nekoliko bolj prožni pri produktih.«

Sistemske storitve so tehnično namreč zelo zahtevne in nekateri viri prožnosti jih težko izpolnjujejo.

V okviru FutureFlow so med drugim ugotovili, da ni smiselno oblikovati eno platformo za vse evropske trge prožnosti. »Veliko bolj smiselno je postaviti več lokalnih platform in jih povezati.«

Največji izziv projekta pa ni bil tehnični, ampak miselni in politični, je še povedal Omahen o projektu FutureFlow.

Projekt smo podrobneje predstavili v več člankih, na primer v FutureFlow kaže, kako bomo odjemalci elektrike podpirali operaterje.

 

Številni razvojni projekti

ELES pa je vpet tudi v več drugih razvojno-raziskovalnih in inovacijsko-investicijskih projektov. Vrednost projektov, ki jih koordinira Elesova inovacijska ekipa, je med sto in 150 milijonov evrov. V številnih med njimi je elektroenergetska prožnost ena od pomembnih tem, je nadaljeval Omahen in naštel nekaj takšnih primerov.

  • V okviru projekta Nedo so s projektom Premakni porabo skušali zagotoviti prožnost gospodinjskih odjemalcev za distribucijski sistem in jih vključiti v sistemske storitve za prenosni elektroenergetski sistem.
  • V projektu Osmose iščejo sinergije med potrebami po virih prožnosti in viri prožnosti in sicer tako, da zagotovijo čim več storitev iz enega vira prožnosti. Iščejo pa tudi hibridne rešitve.
  • V projektu FlexPlan so se osredotočili na načrtovanje sistema in razvoj primernega orodja za zagotavljanje prožnosti. Takšno načrtovanje upošteva poleg klasičnih rešitev, kot so daljnovodi, tudi baterije in drugo.
  • V projektu Sincro.grid so investirali v baterijske hranilnike. Namen projekta je bil spodbuditi trg. Projekt je pokazal, da so takšne naložbe smiselne in na trgu je nekaj že končanih projektov.

 

Zakaj so ustanovili enoto za strateške inovacije

Eno od področij delovanja v Elesu so strateške inovacije. Stoletni koncepti v energetiki se soočajo s spremembami že približno 20 let, zaradi sprememb pa potrebujemo inovacije. Z inovacijamo se v Elesu ukvarjajo vse bolj strukturirano, zato je bilo smiselno ustanoviti takšno organizacijsko enoto. »Ni pa bila ustanovljena iz nič, pač pa je bilo v podjetju toliko inovacijskih dejavnosti, da jih je bilo treba sistematsko urediti,« je še pojasnil Omahen na konferenci o spremembah v elektroenergetskem sistemu.

 


Vir: Finance.si